BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
CALSCALE:GREGORIAN
PRODID:adamgibbons/ics
METHOD:PUBLISH
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VEVENT
UID:15752@do.basspistol.org
SUMMARY:Filmski večeri na Placu
DTSTAMP:20260706T133109Z
DTSTART:20260707T180000Z
DTEND:20260707T200000Z
DESCRIPTION:Sklop 'Giallo Julij' v PLACu pričenjamo jutri ob 20.00 s filmom
	\, ki ne potrebuje\nposebne predstavitve. Znamenita Suspiria italijanskega
	 kralja grozljivk Daria\nArgenta bo naslednje leto praznovala že svojo 50.
	 obletnico\, v tem času pa si je\npoleg nagrad ter pohval kritikov prisluž
	ila status\, ki že presega kultno\nklasiko\, saj služi kot paradigma celot
	nemu žanru.\n\nZgodba je namenoma enostavna: mlada ameriška baletka Suzy p
	ripotuje v Nemčijo\,\nda bi šolanje nadaljevala na ugledni baletni akademi
	ji\, kjer kmalu posumi\, da se\nza zidovi starodavne ustanove skriva nekaj
	 strašnega in zlega. Ta navidezna\npreprostost pripovedi režiserju omogoči
	\, da v ospredje postavi tisto\, kar film\nzares ustoliči kot mojstrovino 
	– atmosfero\, ki jo gradi z uporabo različnih\nizraznih sredstev. Namesto 
	zapletene naracije\, gledalca posrka vrtinec kričečih\nbarv\, razkošne sce
	nografije in hipnotične glasbe italijanske prog rock skupine\nGoblin\, ki 
	so jo ustvarili v sodelovanju z Argentom. Rezultat je skoraj fizičen\nnapa
	d na čute\, v katerem vlogo pripovedovalca prevzameta zvok in podoba. Tako
	 ni\nnaključje tudi\, da sta Argento in Daria Nicolodi navdih za scenarij 
	našla v\nvizionarski zbirki esejev 'Suspiria de Profundis' (Vzdihi iz glob
	očin)\,\nangleškega pisatelja Thomasa De Quinceyja iz leta 1845\, ki preuč
	uje proces\nspomina skozi avtorjeve izkušnje z opijem in raziskuje nezaved
	no\, sanje in\ntemačne plasti človeške psihe. Ključna je tudi režiserjeva 
	odločitev\, da 'zlo'\nostane nevidno skoraj cel film. Argento tako strahu 
	pred neznanim ne gradi na\ntem\, kar pokaže\, temveč predvsem na tem\, kar
	 ostaja skrito vse do samega\nzaključka. Prisotnosti zato ne zaznavamo sko
	zi podobo\, temveč skozi zvok\,\ngibanje kamere in občutek\, da protagonis
	te nenehno zasleduje neka neoprijemljiva\nsila\, o kateri lahko le ugibamo
	.\n\nSuspiria (1977) je prvi del Argentove trilogije Tri matere\, ki jo do
	polnjujeta\nše Inferno (1980) in La terza madre (Tretja mati\, 2007)\, pre
	dvsem pa ostaja eno\nnajdrznejših in najvplivnejših del filmske umetnosti 
	nasploh.\n\nRežija: Dario Argento\n\nLeto: 1977\n\nDolžina: 99 min\n\nJezi
	k: angleški\n\nPodnapisi: slovenski
URL:https://do.basspistol.org/event/filmski-veceri-na-placu
LOCATION:PLAC\, Linhartova 43 - 43 Linhartova cesta\, 1000 Ljubljana\, Slov
	enia
STATUS:CONFIRMED
CATEGORIES:film,Plac
X-ALT-DESC;FMTTYPE=text/html:<p>Sklop 'Giallo Julij' v PLACu pričenjamo jut
	ri ob 20.00 s filmom, ki ne potrebuje posebne predstavitve. Znamenita Susp
	iria italijanskega kralja grozljivk Daria Argenta bo naslednje leto prazno
	vala že svojo 50. obletnico, v tem času pa si je poleg nagrad ter pohval k
	ritikov prislužila status, ki že presega kultno klasiko, saj služi kot par
	adigma celotnemu žanru.</p><p>Zgodba je namenoma enostavna: mlada ameriška
	 baletka Suzy pripotuje v Nemčijo, da bi šolanje nadaljevala na ugledni ba
	letni akademiji, kjer kmalu posumi, da se za zidovi starodavne ustanove sk
	riva nekaj strašnega in zlega. Ta navidezna preprostost pripovedi režiserj
	u omogoči, da v ospredje postavi tisto, kar film zares ustoliči kot mojstr
	ovino – atmosfero, ki jo gradi z uporabo različnih izraznih sredstev. Name
	sto zapletene naracije, gledalca posrka vrtinec kričečih barv, razkošne sc
	enografije in hipnotične glasbe italijanske prog rock skupine Goblin, ki s
	o jo ustvarili v sodelovanju z Argentom. Rezultat je skoraj fizičen napad 
	na čute, v katerem vlogo pripovedovalca prevzameta zvok in podoba. Tako ni
	 naključje tudi, da sta Argento in Daria Nicolodi navdih za scenarij našla
	 v vizionarski zbirki esejev 'Suspiria de Profundis' (Vzdihi iz globočin),
	 angleškega pisatelja Thomasa De Quinceyja iz leta 1845, ki preučuje proce
	s spomina skozi avtorjeve izkušnje z opijem in raziskuje nezavedno, sanje 
	in temačne plasti človeške psihe. Ključna je tudi režiserjeva odločitev, d
	a 'zlo' ostane nevidno skoraj cel film. Argento tako strahu pred neznanim 
	ne gradi na tem, kar pokaže, temveč predvsem na tem, kar ostaja skrito vse
	 do samega zaključka. Prisotnosti zato ne zaznavamo skozi podobo, temveč s
	kozi zvok, gibanje kamere in občutek, da protagoniste nenehno zasleduje ne
	ka neoprijemljiva sila, o kateri lahko le ugibamo.</p><p>Suspiria (1977) j
	e prvi del Argentove trilogije Tri matere, ki jo dopolnjujeta še Inferno (
	1980) in La terza madre (Tretja mati, 2007), predvsem pa ostaja eno najdrz
	nejših in najvplivnejših del filmske umetnosti nasploh.</p><p>Režija: Dari
	o Argento</p><p>Leto: 1977</p><p>Dolžina: 99 min</p><p>Jezik: angleški</p>
	<p>Podnapisi: slovenski</p>
BEGIN:VALARM
ACTION:DISPLAY
DESCRIPTION:Filmski večeri na Placu
TRIGGER:-PT1H
END:VALARM
END:VEVENT
END:VCALENDAR